Furlanija (Udine)
Furlanija (furlansko Friûl,, ) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina. Glavno mesto Furlanije je Videm.
Zgodovinsko je Furlanija opredeljena kot ozemlje med rekama Livenza na zahodu in Timava na vzhodu. Danes je to ozemlje razdeljeno med upravnima pokrajinama Furlanijo - Julijsko krajino in Benečijo. Ime je dobila po starorimskem imenu Forum Iulii (danes Čedad), ki je bilo njihovo najpomembnejše mesto v teh krajih in prvih 160 let tudi prvo središče oz. glavno mesto Furlanije.
Ozemlje so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj Oglej (Aquileia), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu cesarstva in kot sedež Desete vojaške regije (X Regio Venetia et Histria).
V 6. stoletju (569) so se ob rimsko cesto Via Iulia Augusta, ki je iz Ogleja vodila v Norik na Koroškem, naselili Langobardi in tu ustanovili svojo prvo kneževino (Vojvodina Furlanija). Zgradili so obrambni limes, s številnimi gradovi in zapornimi zidovi, proti navalom Obrov in Slovanov, ki so silili na ravnino. Kljub temu so Slovani leta 611 prodrli precej na jug, preko Furlanije do Krasa. Naslednje navale priseljencev je limes zaustavil na predgorju Alp. Tako je bila na ločnici med hribi in ravnino zakoličena tudi narodnostna meja med hribovskimi Slovenci in ravninskimi Furlani, dediči Langobardov, ki se je v dokajšnji meri obdržala vse do danes.
Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko jo je frankovski cesar Karel Veliki vključil v svoje posesti. Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje postalo del Svetega rimskega cesarstva. Leta 1077 je cesar Henrik IV. podelil knežji naslov patriarhu Sigehardu, s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo.
Zgodovinsko je Furlanija opredeljena kot ozemlje med rekama Livenza na zahodu in Timava na vzhodu. Danes je to ozemlje razdeljeno med upravnima pokrajinama Furlanijo - Julijsko krajino in Benečijo. Ime je dobila po starorimskem imenu Forum Iulii (danes Čedad), ki je bilo njihovo najpomembnejše mesto v teh krajih in prvih 160 let tudi prvo središče oz. glavno mesto Furlanije.
Ozemlje so Rimljani kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj Oglej (Aquileia), znan kot četrto najpomembnejše mesto v apeninskem delu cesarstva in kot sedež Desete vojaške regije (X Regio Venetia et Histria).
V 6. stoletju (569) so se ob rimsko cesto Via Iulia Augusta, ki je iz Ogleja vodila v Norik na Koroškem, naselili Langobardi in tu ustanovili svojo prvo kneževino (Vojvodina Furlanija). Zgradili so obrambni limes, s številnimi gradovi in zapornimi zidovi, proti navalom Obrov in Slovanov, ki so silili na ravnino. Kljub temu so Slovani leta 611 prodrli precej na jug, preko Furlanije do Krasa. Naslednje navale priseljencev je limes zaustavil na predgorju Alp. Tako je bila na ločnici med hribi in ravnino zakoličena tudi narodnostna meja med hribovskimi Slovenci in ravninskimi Furlani, dediči Langobardov, ki se je v dokajšnji meri obdržala vse do danes.
Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko jo je frankovski cesar Karel Veliki vključil v svoje posesti. Leta 1014 je s kronanjem cesarja Henrika II. ozemlje postalo del Svetega rimskega cesarstva. Leta 1077 je cesar Henrik IV. podelil knežji naslov patriarhu Sigehardu, s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo.
Zemljevid - Furlanija (Udine)
Zemljevid
Dežela - Italija
 |
 |
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
| ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
|---|---|---|---|
| EUR | Evro (Euro) | € | 2 |
| ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
|---|---|
| IT | Italijanščina (Italian language) |
| CA | Katalonščina (Catalan language) |
| CO | Korziščina (Corsican language) |
| SC | Sardščina (Sardinian language) |
| SL | Slovenščina (Slovene language) |
